HIPERAKTIVEN ALI NEMIREN OTROK

seminar za učitelje in strokovne delavce

 

hotel Astoria Bled

 

Na seminarju, ki ga vodita izkušeni specialni pedagoginji, boste preko različnih aktivnosti spoznali osnovne značilnosti otrok z motnjo pozornosti in nemirom od predšolskega obdobja in vse do mladostništva ter učinkovite načine dela z njimi. Motnja pozornosti je lastnost in dejstvo, ki od posameznika in njegove okolice zahteva ustrezen način odziva v vsakršni situaciji. Le z ustrezno obravnavo tako doma kakor tudi v šoli, lahko otroku z motnjo pozornosti omogočimo normalno odraščanje, ki vodi k zadovoljnemu posamezniku.
Pridobljeno znanje boste lahko neposredno po seminarju prenesli v svoje delo.

 

PROGRAM SEMINARJA

•    Zgodnji znaki ADHD: znaki v obdobju dojenčka na katere moramo biti pozorni, vpis v vrtec.
•    Soočenje z realnostjo: soočiti se z dejstvom pomeni sprejeti, sprejeti pomeni stopiti na pot sprememb.
•    Strokovna obravnava: pomoč kliničnega psihologa, pomoč pedopsihiatra.
•    Osebna izkušnja dela in življenja z otrokom z ADHD.
•    Vloga učitelja in starša: timsko sodelovanje je pogoj za napredek.
•    Delo z razredom: učenec z ADHD ja velika preizkušnja za sošolce in sošolke.
•    Urjenje pozornosti: konkretni prikaz vaj za krepitev slušne, vidne, tipne pozornosti; učenje usmerjanja in zadrževanja pozornosti.
•    Konkretni primeri dela z otrokom v praksi.

 

Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci pri delu s hiperaktivnim otrokom pogosto občutijo prav takšno nemoč, kot družinski člani. Včasih tudi jezo, ne malokrat strah. Vsa ta občutja so pričakovana, niso pa dobra popotnica za uspešno delo in sodelovanje s takšnim otrokom.

 

Pri delu s hiperaktivnim otrokom je ključna naša umirjenost. Potrebna so jasna pravila in dosledno upoštevanje le-teh. Hiperaktivni otrok bo vedno preizkušal naše meje in le od nas odraslih bo odvisno, ali bo meje po določenem času upošteval ali ne. Pomembno je, da so naša pričakovanja, ki jih imamo do otroka, povsod enaka, da se odrasli med seboj poenotimo. Če v šoli od otroka pričakujemo, da bo med kosilom mirno sedel za mizo, pojedel svoj obrok in pospravil za sabo, je nujno, da tovrstno pričakovanje starši udejanjajo tudi doma. Le tako bo otrok počasi ponotranjil določene vzorce ravnanja in vedenja. Vselej se novih veščin in drugačnih oblik ravnanja učimo po majhnih korakih. Zadajmo si majhne cilje. Poenotimo pričakovanja vseh odraslih, ki se srečujemo s hiperaktivnim otrokom in vztrajajmo. Ne pričakujmo velikih sprememb čez noč, od danes na jutri, pač pa se skupaj z otrokom veselimo najmanjših napredkov.

 

Pokažimo otroku, da nam zanj ni vseeno. Jasno in odločno mu povejmo, da nam včasih njegova ravnanja niso všeč in da mu ne dovolimo, da se tako obnaša. Povejmo mu na enostaven in konkreten način, kaj pričakujemo, da bo v podobni situaciji naredil prihodnjič. Učimo ga, da ob konfliktu z vrstnikom ali drugim odraslim poišče našo pomoč. Sporočimo mu, da ga razumemo, da vemo, da mu ni lahko in da smo tu zato, da mu pomagamo, da bo prihodnjič ravnal drugače.

 

Ne pozabimo, da si vsak od nas želi biti uspešen, prav tako hiperaktiven otrok. Poskrbimo, da se bo lahko kje izkazal, da bo včasih najboljši v razredu. Pokažimo njegovim vrstnikom, da se za masko »razrednega klovna« ali »predrzneža«, ki neusmiljeno oporeka in ugovarja učiteljici, skriva še kaj več...