HIPERAKTIVEN ALI NEMIREN OTROK

seminar za starše

 

 

 

Na seminarju, ki ga vodita izkušeni specialni pedagoginji, boste spoznali osnovne značilnosti otrok z motnjo pozornosti in nemirom od predšolskega obdobja in vse do mladostništva ter učinkovite načine dela z njimi. Skozi konkretne primere boste pridobili ustrezno znanje za učinkovito spopadanje s težavami v vsakdanjem življenju. 
Motnja pozornosti je lastnost in dejstvo, ki od posameznika in njegove okolice zahteva ustrezen način odziva v vsakršni situaciji. Le z ustrezno obravnavo tako doma kakor tudi v šoli, lahko otroku z motnjo pozornosti omogočimo normalno odraščanje, ki vodi k zadovoljnemu posamezniku.

PROGRAM SEMINARJA

•    Zgodnji znaki ADHD: znaki v obdobju dojenčka na katere moramo biti pozorni, vpis v vrtec.
•    Soočenje z realnostjo: soočiti se z dejstvom pomeni sprejeti, sprejeti pomeni stopiti na pot sprememb.
•    Strokovna obravnava: pomoč kliničnega psihologa, pomoč pedopsihiatra.
•    Osebna izkušnja dela in življenja z otrokom z ADHD: vpliv na odnos med partnerjema, vpliv na sorojence, odnosi v družini.
•    Vloga starša: timsko sodelovanje je pogoj za napredek.
•    Vaje za krepitev pozornosti.
Na koncu bo čas tudi za vaše pozitivne in negativne izkušnje, dvome....
 

Vsak otrok doda družini svoj pečat. Vsekakor neizbrisljiv pečat svoji družini doda hiperaktiven otrok. Le trdna in močna družina ostane ob dejstvu, da imajo doma hiperaktivnega otroka, povezana. Le trdno in močno partnerstvo prestane to težko preizkušnjo.

Mnogim staršem se ob odraščanju otrok sem in tja zgodi, da čutijo, da so nemočni. Starši hiperaktivnih otrok praviloma občutijo veliko nemoč. Vse kar je veljalo in obrodilo sadove pri starejšem sorojencu, pri mlajšem nikakor ne učinkuje. Vse kar drži pri sosedovem, pri našem ne deje prav nobenega rezultata. Njihov mali »Perpetuum mobile«* je neuničljiv od jutra do večera. Nenehno v gibanju, ves čas v akciji, malo tu, malo tam, zdaj s kockami, zdaj z žogo, na kolesu, na skiroju, z rolerji, na sankah, pod posteljo, na vrhu pograda, v mamini kredenci, pri sosedovih v garaži, z očkom v delavnici ….

Hiperaktiven otrok se težko pri neki dejavnosti zadrži dlje časa. Le izjemoma, ko ga neka dejavnost izredno zanima in je visoko notranje motiviran, vztraja, ob ostalih dejavnostih pa je klasičen »opustnik«. Poizkusi, vidi, da mu ne gre, že poizkuša nekaj novega. In tako ves čas, vedno znova, ne meneč se za potrebe svoje okolice. Vsa ta navidezna akcija, nenehni poizkusi, neuspehi, novi poizkusi, so izjemno naporni za starše, stare starše, sorojence, prijatelje. Ob tolikšni dejavnosti gre rado kaj narobe, se kaj polomi, razbije, izgubi. Pritožbe okolice kar dežujejo, stiska staršev pa se poglablja. Ko v takšno vzdušje vstopi še neenotnost med partnerjema, je katastrofa neizbežna. Partnerja valita krivdo drug na drugega, da je otrok tak, ker mu mati preveč popušča, oče pa je pogosto zdoma. Začaran krog, je sklenjen.